“Če ne bi bilo možnosti posvojitve, mene danes tukaj ne bi bilo.”
David je posvojen in pri svojih 19 letih je prvič srečal svojo biološko mamo Melisso. To je bil zelo ganljiv dogodek tako zanj, za Melisso, kot tudi za njegova starša Jimmyja in Susan. Odločili so se, da bodo ta dogodek in svojo izkušnjo, povezano s posvojitvijo, podelili s celim svetom. Zato so posneli film “I lived on Parker avenue”.
David pravi, da je bil glavni motiv za nastanek filma to, da z vsem svetom podelijo lepoto možnosti posvojitve, saj pravi: “Če ne bi bilo te možnosti, mene danes tukaj ne bi bilo.” David je danes svoji biološki materi zelo hvaležen. In na njeno vprašanje, če je bil kdaj jezen nanjo, odgovori, da nikoli. V intervjuju pove: “Hvala, ker si zapustila kliniko za splave in si mi dala življenje ter mamo, ki zdaj sedi poleg mene.”
Davidova biološka mama je bila zelo mlada, ko je bila noseča z Davidom. Nameravala je narediti splav. Ko je že ležala na mizi v bolnišnici, pripravljena na splav, se je v njej še vedno odvijal boj. Zunaj so bili protestniki proti splavu. Eden izmed njih ji je povedal, da ima njen otrok že prstke na rokah in nogah. To je močno vplivalo nanjo, na njen notranji boj, v katerem je zmagala odločitev za življenje.
Eden izmed njih ji je povedal, da ima njen otrok že prstke na rokah in nogah. To je močno vplivalo nanjo, na njen notranji boj, v katerem je zmagala odločitev za življenje.
Materam, ki se danes odločajo za splav, bi želela povedati, naj si premislijo in razmislijo o drugih možnostih. Želela bi si, da bi bile bolje obveščene in manj naivne. Če bi ona vedela več, ne bi bila tam.
Tudi Davidovo mamo Susan je srečanje z Melisso močno ganilo. Melissi je zelo hvaležna, da jim je podarila “srečo njihovega življenja”.
Film “I lived on Parker avenue” si je od 8. 3. 2018 mogoče ogledati na YouTubu.
Več na https://www.ilivedonparkerave.com/
Oglejte si celoten dokumentarec s slovenskimi podnapisi:
Krajši napovednik:
Predstavitev dokumentarca z ustvarjalci:
