Mladoletna/najstniška nosečnost je dandanes v družbi še zmeraj velik tabu, o katerem se vse premalo govori. Pogostokrat gre za nenačrtovano nosečnost, ki vse skupaj le še poslabša. Družba in okolica pa tudi nista v oporo, saj tako nosečnost kritično obsojata in jo označujeta kot skrajno neodgovorno. O tem, kako se nosečnica v takem položaju počuti, ne bom izgubljala besed.
Vse to vodi tudi do tega, da nihče ne prisluhne glasu nerojenega “otročka”. Ideja, da lahko dojenček družini prinese tudi blagoslov, je tako nizko na seznamu, da do nje sploh ni moč priti. V ta namen želim razbiti nekaj trditev, ki so splošno sprejete in opravičijo splav kot najboljšo izbiro za “prezgodnjo” nosečnost.
Otrok ti bo uničil življenje.
Miselnost, ki nima prave osnove; laž, ki zavaja. Res je, da te otrok za kakšno leto ustavi, ampak to ustavi vsako novonastalo mamo, ne glede na starost. In to je dobro, to jima pripada. To je čas, ko mama in otrok spleteta nerazdružljive, globoke in trdne vezi. Za prihodnost pa lahko rečem samo … otrok še ni nikomur nikoli uničil življenja. Nesprejemanje, nespoštovanje, nesramnost, zavist ti uničujejo življenje. Otrok je za svojo mamo vir navdiha, moči, gonilna sila in ne obratno.
Saj je še otrok, kdo bo skrbel za še enega otroka?
Nismo po svoje še vsi otroci? Ja, rekli boste: starš mora biti samostojen! Ne glede na to, v kateri točki v svojem življenju ženska postane mama, naj si bo zgodaj v mladosti ali pa pozno pri svojih štiridesetih, celó petdesetih, ne glede na leta, vsaka mama v materinstvu potrebuje dobro podporo za to, da se v novi vlogi dobro znajde ter z ljubeznijo prevzame skrb za svoje dolžnosti in to si tudi zasluži. Videla sem primere, ko so imele ženske ”vse” urejeno pred prihodom otroka: dom, partnerstvo, kariero, pa so materinstvo občutile kot težko in ženske, mame, ki niso imele ničesar zagotovljenega, a so v materinstvu vseeno iskreno uživale.
Vsaka mama v materinstvu potrebuje dobro podporo za to, da se v novi vlogi dobro znajde ter z ljubeznijo prevzame skrb za svoje dolžnosti in to si tudi zasluži.
Ana Angela
Otrok bo trpel. Bolje zanj, da ga ni.
Kdo pa ne trpi v času odraščanja? Kdo pa ima brezhibne starše in popolno otroštvo? Nihče. Vse, kar mama potrebuje, da je lahko dobra mama, in vse, kar oče potrebuje, da je lahko dober oče, je ljubeč namen in dobra podpora okolice. Ni to nekaj, kar potrebuje sleherni starš? Je to res vezano na leta?
Bolje splav, kot posvojitev.
Za koga je boljši splav? Za nerojenega otroka? Za mamo? Vsak sodi iz svoje perspektive in ta je v resnici zelo omejena. Nihče ne more videti v notranjost človeka. In občutek vrednosti je občutje; ne vidimo ga, samo čutimo ga. Vsak zase. Osebno ljubim svoje življenje, vendar to ne pomeni, da bi vsakdo želel biti v mojih čevljih. Še zdaleč to ne pomeni, da je moje življenje samo rožnato. Odločitev za splav namesto priložnosti za življenje oropa ne samo novorojenčka, temveč tudi mamo. Mame, ki se odločijo za splav, v večini primerov s tem niso pomirjene in ta nemir, jasen kot bolečina, je nekaj, kar jih lahko spremlja vse življenje. Je to res bolje? V zameno za kaj? Za tako imenovano brezskrbnost?
Posebno posvetilo.
Nikakor ne obsojam nikogar, ki se odloči za splav. Ravno nasprotno. Zavod Živim je zavetje za vse, ki se soočajo z izgubo otroka, ne glede na to, ali po svoji izbiri ali spontano. Osebno tudi nisem zagovornica prepovedi splavov. Menim pa, da bi vsaka ženska, ki zanosi, morala biti opolnomočena in imeti podporo, da se lahko odloči za Življenje, za svojega otroka, ne glede na svojo starost, izobrazbo, finančne zmožnosti in predsodke okolice.
Menim pa, da bi vsaka ženska, ki zanosi, morala biti opolnomočena in imeti podporo, da se lahko odloči za Življenje, za svojega otroka, ne glede na svojo starost, izobrazbo, finančne zmožnosti in predsodke okolice.
Ana Angela
Biti mama je dar, ki ga vsaka mama doživlja na svoj način. Nič ni gotovo, razen da te izkušnja materinstva spremeni, izoblikuje v drugačno osebo. Mnogokrat v boljšo, nikoli v slabšo. Čeprav je lahko materinstvo zelo zahtevno (ni pa nujno), otrok v življenje vseh bližnjih prinese novo poslanstvo, smisel, veselje in ljubezen. In če to ni nekaj najdragocenejšega, potem res ne vem kaj je.
Avtor: Doula Ana Angela
