Tabletka za splav: nasilje rodi nasilje

Najbolj pogosto se v povezavi s tabletko za splav pojavi zapis, da je varna, preprosta za uporabo in učinkovita. Odstotek splavov povzročenih s tableto strmo narašča. Ameriška uprava za hrano in zdravila (FDA) je januarja 2023 opustila dolgoletne omejitve, ki je od pacientk zahtevalo, da tabletke za splav dobijo osebno na klinikah, v bolnišnicah in pri drugih certificiranih ponudnikih zdravstvenih storitev in so tako dovolili maloprodajnim lekarnam, da ponujajo mifepristone.

Posledično bodo zato še bolj dostopne, kar bo znatno povečalo njihovo uporabo. To se bo zagotovo odražalo tudi na statistiki, saj je uporaba mifepristona najpogostejši način prekinitve nosečnosti v ZDA. Že leta 2020 je bilo približno 51 % splavov opravljenih z njim in je postal osrednja točka v politični bitki glede splava na državni ravni po tem, ko je vrhovno sodišče razveljavilo sodbo Roe proti Wadu.

Glede na razširjenost uporabe teh tablet se upravičeno sprašujemo ali je ženskam realno predstavljeno, kako tableta deluje, kaj povzroči smrt otroka in kaj natančno sledi po zaužitju? Splavna tabletka mifepristone je registrirana kot (varno) zdravilo. Zdravila so namenjena zdravljenju. Mifepristone je namenjen ubijanju.

V praksi se seveda izkaže, da ženske niso seznanjene s tem, kako koktajl tablet za splav izstrada otroka do smrti, tako da otroku v času najhitrejšega razvoja kruto odvzame hranila. Učinkovina mifepristone namreč deluje tako, da blokira delovanje hormona progesterona, ki je ključen za razvoj in vzdrževanje nosečnosti. Brez zadostne ravni progesterona maternica ne more zagotoviti ustrezne podpore in prehrane ploda. Ko se mifepristone uporabi v zgodnjem obdobju nosečnosti, se le ta prekine, ker maternica ne more več vzdrževati razvoja ploda. To vodi do prenehanja razvoja in posledično seveda v smrt ploda v maternici.

Mnoge ženske takoj po zaužitju prve tablete svojo odločitev obžalujejo, vendar jih večina ni seznanjena z režimom »razveljavitve« teh tablet, ki lahko – če se izvede pravočasno – reši življenje njihovega otroka. Ker zaužitju prve tablete, ki povzroči otrokovo smrt, sledi še druga tableta, ki povzroči splav, iztis mrtvega ploda iz maternice.

V navodilih teh tablet so navedeni nevtralni izrazi, ki zabrišejo kruto realnost in ženskam ni nazorno povedano o močnih krvavitvah in bolečih krčih, ki jih mnoge ženske doživijo po zaužitju.

Mnoge ženske tudi niso seznanjene z natančnim razvojem ploda pri desetih tednih nosečnosti in zato ne vedo, da ima otrokovo srce že razvite štiri ločene komore in bije s približno 180 utripi na minuto, kar je 3-krat hitreje kot srce odraslega; da so njegovi možgani aktivni in se lahko izmeri njihove možganske valove; da ima roke in noge z drobnimi prstki; da se že oblikujejo njegovi gležnji, zapestja, kolena in komolci; da njegov želodec proizvaja prebavne sokove, ledvice proizvajajo večje količine urina in fantki že proizvajajo testosteron.

V navodilih teh tablet so navedeni nevtralni izrazi, ki zabrišejo kruto realnost in ženskam ni nazorno povedano o močnih krvavitvah in bolečih krčih, ki jih mnoge ženske doživijo po zaužitju. Uporabljeni nevtralni izrazi se spretno izognejo realnemu poimenovanju, ženske pa ne pripravijo na to, da bo plod v 10. tednu že v velikosti suhe slive in da bo z drobnimi rokami in nogami že videti kot malo bitje in ne kot neprepoznaven krvav skupek brezobličnega tkiva ali strdkov.

Družba nas skuša prepričati, da je to, da lahko ženska lastnega otroka v intimi lastnega doma odplakne v wc školjko, civilizacijski napredek, da je to celo naša pravica, za katero smo se borile.

Mnogo žensk je iskreno spregovorilo o tem, kako je dejansko potekal ta boleč proces, ko so se povsem same znašle v izjemno težki situaciji, ko so v straniščni školjki ali na preprogi v kopalnici zagledale svojega otroka. Celoten proces so doživele kot travmo. V promocijskih spremnih besedilih teh tablet je kot prednost navedeno, da je postopek enostaven in zato ni potreben sprejem v bolnišnico, ampak se ga izvede v intimi lastnega doma. Ženske, ki so to doživele, pa povedo, da je ta varna intima doma potem oskrunjena, ker je to kraj, kjer so izgubile svojega otroka in to po lastni izbiri in jih na to spominja krvav madež na preprogi. In kot je dejala ena od njih, preproge ni zavrgla, ker je ta madež vse, kar ji je ostalo od njenega otroka, ki ga sedaj objokuje in obžaluje sprejeto odločitev.

Družba nas skuša prepričati, da je to, da lahko ženska lastnega otroka v intimi lastnega doma odplakne v wc školjko, civilizacijski napredek, da je to celo naša pravica, za katero smo se borile. V Sloveniji smo pravico do pokopa nerojenega otroka dobili šele junija 2016, ko je bil sprejet Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti (ZPPDej), ki v 20. členu opredeli pravico do pokopa ali upepelitve mrtvega ploda ne glede na njegovo gestacijsko starost. Najbolj temeljna človekova pravica, to je pravica do pokopa bližnjih, je bila pri nas zakonsko omogočena šele pred 7 leti. Do takrat staršem ni bilo dovoljeno, da z obeležjem ohranijo spomin na svojega otroka, kar je seveda mnogim povzročilo veliko bolečin. Tablete za splav pa so povzročile, da je sedaj sprejemljivo, da svojega otroka sami odplaknemo v straniščno školjko.

Postali smo družba, v kateri ni nič več sveto, vse je sprejemljivo. »Naložili smo si nov moralni red, kjer ni nobene morale več.« Naša kolektivna zavest je popolnoma omadeževana z nasiljem, vse več se ga pojavlja med mladimi in to nasilje se ni zanetilo čez noč. Smo se kdaj vprašali, kakšne so lahko posledice, če kot družba ne ščitimo najbolj ranljivih, torej otrok? Otroci od spočetja do rojstva niso deležni popolnoma nobene zaščite. Dovoljeno in sprejemljivo je vse. Še več, njihovo nezaščito smo zapakirali v svetleč paket ženskih pravic in civilizacijskega napredka. Se lahko slepimo, da med nasiljem nad odplaknjenim otrokom v wc školjki, ki ga je ubila lastna mati, ter med kruto umorjenim otrokom na osnovni šoli s strani njegovega sošolca ni nobene povezave, da gre za povsem drugo vrsto nasilja, sovražnosti in krutosti?

Dovoljeno in sprejemljivo je vse. Še več, njihovo nezaščito smo zapakirali v svetleč paket ženskih pravic in civilizacijskega napredka.

Nasilje v družbi je lahko odsev in posledica širših družbenih vzorcev, norm, vrednot in sistemov, ki so vgrajeni v kolektivno zavest. Če so nasilni vzorci, agresivnost ali nestrpnost sprejete kot del družbene norme, se lahko nasilje pogosteje pojavlja in kopiči v družbi. Kultura nasilja ali podpora nasilju lahko prispeva k ohranjanju nasilnega vedenja v kolektivni zavesti. Poleg tega lahko tudi pretekla izkušnja nasilja, kot je zgodovinsko nasilje, vojne ali sistematično izvajanje nasilja, pušča globoke sledi v kolektivni zavesti skupnosti ali družbe. Travmatične izkušnje nasilja se lahko prenašajo skozi generacije in vplivajo na oblikovanje identitete, prepričanj, simbolov in vedenjskih vzorcev. Kam se nalaga prvinska ogroženost, ki jo doživljajo cele generacije otrok, ki so izpostavljene strahu pred smrtjo že v prenatalnem obdobju?

Splav je travmatična izkušnja, ki globoko rani, ustavi eno srce in zlomi drugega. Posledica splava je smrt otroka, ki je bil živ in ne potencialno živ. Življenje je neprecenljivo darilo in vsak ima pravico do njega.

Klavdija Macedoni

Viri:

Komentarji

Primož pravi:

27. junija 2023 ob 23:14

Vplivne skupine ljudi, z močnimi denarnicami, hočejo izbrisati svetost življenja. Mati Terezija je rekla naj se ne čudimo nasilju, ki prihaja, če mati lahko ubije svojega lastnega otroka v svoji maternici. Nasilju nad otroci, nad odraslimi, nad ženskami in moškimi, nad starejšimi… Če je dovoljeno nedovoljeno je vse drugo zelena luč. Marko 9,29

Odgovori

Komentarji

Dodaj odgovor Prekliči odgovor