Kultura sodobnega sveta globoko ceni enakost. Po drugi strani veliko držav prakticira splav brez omejitev. Podporniki splava najpogosteje ne prepoznajo nasprotujočega pomena teh dveh pojmov.
Politiki, organizacije in drugi pomembni akterji, ki podpirajo splav, ga označujejo za simbol enakosti vseh ljudi, ne sprejemajo pa enakih pravic za nerojene otroke. Ali lahko torej enakost in splav so-obstajata?
Splav spodbija enakost
Splav se pogosto opravičuje z argumentom, da je umor človeškega zarodka opravičljiv, ker nerojena človeška bitja nimajo človekovih pravic ali pa si ne zaslužijo enakega spoštovanja, kot že rojeni ljudje. Če torej nerojena človeška bitja nimajo pravic, po tem takem nimajo nečesa, kar ostali ljudje imajo. Tukaj se pojavijo karakteristike kot velikost, videz, odsotnost samozavedanja, sposobnost zaznavanja ali drugih mentalnih funkcij. Pogost argument je tudi popolna odvisnost od drugega človeškega bitja.
Če torej sodimo ljudi po tej lestvici, so po tem takem ljudje, ki imajo več teh karakteristik, več vredni od tistih, ki jih imajo manj.
Problem teh argumentov je v dejstvu, da vse te lastnosti variirajo. Niti dva človeka si nista povsem enaka. Nekateri ljudje so večji, nekateri so manjši. Nekateri ljudje so bolj inteligentni, nekateri manj. Nekateri ljudje se povsem zanašajo na svoje skrbnike, spet drugi ne potrebujejo skoraj nobene pomoči od ostalih.
Če torej sodimo ljudi po tej lestvici, so po tem takem ljudje, ki imajo več teh karakteristik, več vredni od tistih, ki jih imajo manj. Če se te karakteristike pretvorijo v pravico do življenja, imajo torej nekateri ljudje večjo pravico do življenja in drugi manjšo. Tukaj ne moremo več govoriti o moralni enakosti.
Enakost spodbija splav
Na drugi strani stoji koncept enakosti – ljudje smo si enaki v temeljnem moralnem smislu. Vsi imamo isto vrednost in iste osnovne pravice, ne glede na raso, etnično pripadnost, spol, versko pripadnost ali pa socialno-ekonomski status. Večina ljudi se s tem strinja.
Če smo si torej moralno enaki, to predpostavlja, da si delimo nekaj skupnega, kar je osnova za našo enakost. To ne more biti naš videz, mentalna ostrina, atletske sposobnosti, kreativnosti ali pa naša čustvena inteligenca. Prav tako to ne more biti naš moralni karakter ali pa kako na nas gledajo drugi ljudje. Med sabo se razlikujemo v vseh naštetih lastnostih.
Edina lastnost, ki si jo delimo na enakovreden način, je katera vrsta bitja smo. Vsi smo enakovredno ljudje. Enaka vrsta bitij so tudi nerojeni otroci. Po tem takem bi morali biti tudi oni deležni enake vrednosti in pravic.
Pripravila Martina Križanič
Vir: https://www.mccl.org/post/2019/02/18/equality-and-abortion-are-mutually-exclusive
