V pogovorih o splavu se najpogosteje premleva vprašanje, ali je splav moralno opravičljiv. Skoraj vsi argumenti v bran splava se na to vprašanje nanašajo na enega izmed treh načinov. Prva skupina argumentov predpostavlja, da so nerojeni otroci nepomembni. Druga skupina želi dokazati, da so nerojeni otroci nepomembni. Zadnja skupina argumentov pa trdi, da se debate o splavu ne bi smele osredotočati na nerojene otroke. Spodaj so naštete tri vrste argumentov in razlogi, zakaj so napačni.
1. Argumenti, ki predpostavljajo, da so nerojeni otroci nepomembni
Tukaj moramo pogledati različne koncepte, začeli bomo s svobodo. Podporniki splava trdijo, da imajo ženske pravico izbrati življenje ali smrt svojega nerojenega otroka. Ljudje imajo pravico izbrati mnogo stvari, niso pa vse odločitve moralne. Tako kot nimamo pravice umoriti drugega človeka, tako se ne bi smeli odločiti umoriti nerojenega otroka, ki je enakovredno človeško bitje.
Naslednji tak koncept so okoliščine. Nekatere noseče ženske preživljajo težke čase med svojo nosečnostjo. Vendar imamo vsa človeška bitja enake pravice in umor nerojenega otroka v težkih socialno-ekonomskih okoliščinah ima isto težo kot umor že rojenega otroka, ki živi v istih okoliščinah.
Zadnji koncept, ki ga bomo pogledali od bližje, so posledice. Podporniki splava pogosto trdijo, da bi prepoved splava prinesla grozovite posledice, kot je na primer smrt mnogih žensk zaradi ilegalnih splavov. V resnici ne moremo vedeti, kaj se bi zgodilo, nevednost pa ni opravičljiv razlog za končanje življenja človeških bitij.
2. Argumenti, ki želijo dokazati, da so nerojeni otroci nepomembni
Pogost argument te skupine je, da nerojeni otroci sploh niso človeška bitja v biološkem smislu pomena pojma. Ta trditev je empirično nepravilna. Znanost je dokazala, da so zarodki (embriji) in »plodi« (fetusi) živeči človeški organizmi (pripadniki vrste Homo sapiens).
Naslednji argument je, da čeprav so nerojeni otroci biološko človeška bitja, nimajo iste vrednosti in pravice do življenja kot že rojena človeška bitja, ker še niso »osebe«. Nerojeni otroci res zgledajo drugače, vendar videz nima nobene zveze z vrednostjo. Prav tako so nerojeni otroci manj fizično in mentalno razviti, vendar so tudi 2 leti stari otroci manj razviti od najstnikov in to še ne pomeni, da so manj vredni. Nerojeni otroci so odvisni od drugega bitja, vendar enako velja npr. za novorojenčke ter starejše, bolne in nepokretne ljudi. Človekove pravice niso osnovane na teh karakteristikah, temveč le na človečnosti, ki si jo delimo.
3. Argumenti, ki trdijo, da nerojeni otroci niso pomembna točka debate
Osrednji argument tukaj je, da je splav opravičljiv, četudi so nerojeni otroci vredna človeška bitja. Temu je tako, ker ti otroci živijo v telesu nekoga drugega – nekoga, ki ima pravico do telesne avtonomije. Ena izmed verzij tega je, da imajo noseče ženske pravico storiti karkoli želijo s tem, kar je v njihovem telesu. Vendar pa je avtonomija omejena, ko je vključeno telo nekoga drugega. Večina ljudi se strinja, na primer, da noseče ženske ne smejo zaužiti snovi, ki bi lahko škodile otroku. Če je torej škodovanje nerojenemu otroku napačno, potem je končanje življenja otroka še slabše.
Vsi našteti argumenti propadejo, ko se začnemo zavedati dveh ključnih znanstvenih dejstev. Prvo dejstvo je, da so človeški fetusi in embriji neizpodbitno človeška bitja. Drugo dejstvo pa je princip pravice: vsako človeško bitje ima enako pravico do življenja.
Pripravila: Martina Križanič
vir:https://www.mccl.org/post/2018/08/16/three-kinds-of-arguments-for-abortion-and-where-they-go-wrong