Mit: Splav je 14-krat varnejši od poroda. Dejstvo: Študije iz držav z boljšim zbiranjem podatkov kažejo, da je verjetnost, da bo ženska umrla zaradi kateregakoli vzroka po splavu, vsaj trikrat večja kot po porodu.
Lažna trditev, da je splav 14-krat varnejši od poroda, izhaja iz članka v reviji iz leta 2012 dveh glasnih zagovornikov splava, Elizabeth Raymond in Davida Grimesa (odslej »R&G«). Kljub temu, da je bilo od takrat velikokrat ugotovljeno drugače, ga zagovorniki splava še naprej ponavljajo v medijih.
Razlogi, zakaj so te trditve napačne:
1. Ta primerjava je narejena z uporabo štirih različnih številk, od katerih nobene ni mogoče natančno izračunati (smrti, povezane s splavom, zakoniti splavi, smrti mater in živorojenih otrok).
Primerjajo se različni imenovalci:
Smrti povezane s splavom se primerjajo s 100.000 legalnimi splavi, medtem ko se vse smrti mater primerjajo s 100.000 živorojenimi otroki.
2. Tudi nekdanja direktorica ameriškega Centra za nadzor in preprečevanja bolezni (CDC), dr. Julie Louise Gerberding, je dokazala, da je primerjava med obema statistikama neprimerna. Leta 2004 je zapisala, da so razmerja umrljivosti mater in stopnja umrljivosti zaradi splava »konceptualno različna in jih CDC uporablja za različne namene javnega zdravja.«
3. Število legalnih splavov v ZDA ni znano.
Ocenjeno število zakonito sproženih splavov lokalni in državni zdravstveni oddelki prostovoljno posredujejo CDC-ju.
Leta 2020 je CDC dokumentiral 620.327 splavov. Število splavov ocenjuje tudi Guttmacherjev inštitut, ki neposredno anketira izvajalce splavov, vendar obstaja med obema viroma veliko neskladje.
Na primer: leta 2020 je Inštitut Guttmacher dokumentiral 930.160 splavov, kar je skoraj 50% več splavov kot poroča CDC.
Dvojec R&G je za svoj imenovalec uporabil številke legalnih splavov, ki jih je izpeljal inštitut Guttmacher namesto številk CDC (čeprav so številke CDC uporabili za smrti, povezane s splavom), kar je omogočilo, da so večje številke v imenovalcu razredčile števec.
4. Niso upoštevane vse smrti, povezane s splavom.
CDC se pri odkrivanju smrti, povezanih s splavom, ozira predvsem na dokumentacijo o mrliških listih, za katere slučajno izve.
Veliko smrti pa ni uradno dokumentiranih.
Klinike so plačljive in zasebne, ženske pa želijo mnogokrat prikriti zgodovino splavov.
Zvezni zakon namreč ne zahteva poročanja o zapletih pri splavu. Ideološko usmerjeni posamezniki pa si lahko napačno predstavljajo, skrivajo ali ne prijavijo smrti, povezanih s splavom.
Smrti zaradi vzrokov duševnega zdravja (samomor, umor, nesreče zaradi tveganega vedenja, zlorabe substanc in alkohola ter prevelikega odmerjanja) so v mrliških listih redko dokumentirani kot vzroki povezani s splavom, čeprav je več metaanaliz dokumentiralo povečano tveganje za anksioznost, depresijo, zlorabo raznih drog in alkohola ter samopoškodovanje.
5. Skupno število nosečnosti v ZDA ni znano
CDC uporablja imenovalec 100.000 živorojenih otrok, ker se to meri z obveznimi rojstnimi listi. To postane “razmerje umrljivosti mater”, ne “stopnja umrljivosti mater”, ker imenovalec ne vključuje vseh rizičnih nosečnosti.
Smrti mater, povezane z zgodnjimi nosečnostnimi dogodki (spontani splavi, zunajmaternične nosečnosti, gestacijska trofoblastna bolezen in inducirani splavi), so predstavljene v števcu, ne pa tudi v imenovalcu, kar umetno poveča števec. Le 2/3 smrti mater je povezanih z rojstvom otroka ali smrtjo ploda (po 20 tednih gestacije). Prav tako je treba opozoriti, da se smrt, povezana s splavom, šteje v obe statistiki.
6. Tudi podatki o umrljivosti mater so netočni
V ZDA obstaja več različnih sistemov poročanja o umrljivosti mater, ki uporabljajo različne metode zbiranja podatkov in različne časovne definicije.
Nacionalni vitalni statistični sistem (NVSS) CDC ugotavlja z nosečnostjo povezane smrti na podlagi kodiranja ICD-O mrliškega lista med ali v šestih tednih nosečnosti.
CDC-jev sistem za spremljanje umrljivosti med nosečnostjo (PMSS) ugotavlja smrt, povezano z nosečnostjo, na podlagi dokumentacije o nosečnosti v mrliškem listu v enem letu in pregleda zdravstvene kartoteke ženske, da se ugotovi “povezanost z nosečnostjo”.
Ni presenetljivo, da je glede na različne vire podatkov in časovnice malo korelacije med statističnimi podatki, ki jih poročata NVSS in PMSS.
Uporaba mrliških listov kot prvega vira za odkrivanje smrti, povezanih z nosečnostjo, ne daje dovolj široke mreže, ker vsaj 38–50 % vseh smrti mater v ZDA ni dokumentiranih v mrliških listih.
Da bi izboljšali odkrivanje smrti, povezanih z nosečnostjo, je CDC priporočil dodajanje “potrditvenega polja za nosečnost” mrliškim listom, vendar so države to v daljšem obdobju različno izvajale, kar je več kot desetletje vodilo do neprimerljivih statističnih podatkov. Čeprav je bilo odkritih več smrti mater, so opazili tudi, da so pogosti lažni pozitivni rezultati, kar je vodilo do stalnih pomanjkljivosti podatkov.
Poleg tega so se odbori za pregled smrtnosti mater (MMRC) sestali na lokalni, državni, regionalni in zvezni ravni, da bi celovito pregledali poročane smrti mater. Čeprav bodo ti multidisciplinarni odbori verjetno zagotovili boljšo kakovost podatkov, je najnovejše skupno poročilo iz leta 2019 vključevalo samo analizo 36 takih odborov (brez vključenih podatkov iz 14 zveznih držav in okrožja Columbia), tako da je popolna analiza podatkov ZDA iz vseh držav ostaja nedosegljiva.
7. Podatke višje kakovosti je mogoče pridobiti s študijami evidenc splavov (običajno prek zavarovalnega kritja z enim plačnikom v evropskih državah) in jih primerjati z vsemi poznejšimi smrtmi v enem letu pri ženskah v reproduktivni dobi. Dvojec R&G se je odločil, da ne bo vključil mednarodnih podatkov in je prezrl tudi ameriško študijo, ki uporablja to metodologijo. Te kakovostnejše študije kažejo veliko več smrti v letu po splavu kot po porodu, kar zagotavlja trdne dokaze, da splav ni varnejši od poroda.
Študija povezovanja evidenc kalifornijskih zavarovancev Medicaid je pokazala, da je bila pri ženskah 62% večja verjetnost, da bodo umrle zaradi kateregakoli vzroka v letih po splavu v primerjavi s porodom, 82 % večja verjetnost, da bodo umrle v nesreči, in 154 % večja verjetnost, da bodo storile samomor.
Številne velike študije na Finskem so pokazale, da je bila stopnja umrljivosti mater po splavu 3 do 4 krat večja od stopnje umrljivosti mater po rojstvu.
Stopnja samomorov po splavu je bila šestkrat višja od stopnje po rojstvu. Stopnja naključnih smrti je bila petkrat višja po splavu kot stopnja po rojstvu. Stopnja umorov je bila več kot desetkrat višja od stopnje po rojstvu.
Finski podatki kažejo na inherentno nezanesljivost uporabe dokumentacije mrliških listov za odkrivanje smrti mater. Kljub natančnemu vodenju evidence v tej državi samo dokumentacija mrliškega lista odkrije le 26 % smrti po živorojenem ali mrtvorojenem otroku, 12 % smrti po spontanem splavu ali zunajmaternični nosečnosti in le 1–6 % smrti po umetnem splavu.
Poleg tega sta bila v času, ko sta Raymondova in Grimes objavila svoj članek, na voljo dva mednarodna sistematična pregleda, ki sta primerjala vse razpoložljive študije, vendar ju raziskovalca nista omenila.
Metaanaliza razpoložljivih študij o povezovanju zapisov iz leta 2017 je dokumentirala povečano tveganje smrti po splavu v primerjavi z rojstvom. Ena izmed študij je odkrila, da je vsak dodaten splav povečal tveganje za smrt ženske za približno 50 %.
Študija povezovanja zapisov, ki je uporabljala danske podatke iz let 1980–2004, je pokazala, da je imela ženska po splavu, opravljenem v prvem trimesečju nosečnosti, dvakrat večjo verjetnost smrti v 180 dneh po posegu in za 331 % večjo verjetnost smrti v 180 dneh po splavu, opravljenem v drugem/tretjem trimesečju v primerjavi s porodom.
8. V politično polariziranem ozračju po odločitvi vrhovnega sodišča v zadevi Dobbs proti Jackson Women’s Health, ki je razveljavila zadevo Roe proti Wade in dovolila zakonodajalcem, da regulirajo splav, so nekateri lažno trdili, da zdravniki morda ne bodo mogli zagotoviti kakovostne oskrbe za porodne zaplete, čeprav vse države z zaščito za življenje dopuščajo izjemo, če je splav potreben v življenjsko nevarnih nujnih primerih.
9. Pojavile so se obtožbe, da bodo državne omejitve splava povečale umrljivost mater. Na srečo obstaja veliko razlogov za pričakovanje, da bodo omejitve splava zmanjšale ne pa povečale umrljivost mater.
Prevedla Neža Pančur