V prejšnjem članku smo predstavili, kaj pestovanje koža na kožo (kengurujčkanje) pomeni, tukaj pa si preberite 7 razlogov, zakaj je tako pomembno, da prva ura po porodu ostaja čim bolj nemotena.
1. Novorojenček sam daje pobudo za prvo dojenje.
V današnjem času je že precej pogosto, da bolnišnično osebje v prvi uri po rojstvu dopusti otroku samoiniciativno pristavljanje. To je zelo pomembno za zgodnje dojenje, za povezovanje med materjo in otrokom, pomaga tudi k hitrejšemu izluščenju posteljice, kar preprečuje kasnejše močnejše krvavitve. Porodničarji pogosto pomagajo novorojenčku, da se prvič prisesa na bradavico, kar pa je v večini primerov nepotrebno. Če otročki niso pod vplivom analgetikov, ki jih je mamica prejela med porodom in so takoj po porodu nemudoma položeni na materina prsa, le-ti samoiniciativno »splezajo« do prsnih bradavic in se nanje prisesajo. Ta pojav je leta 1980 švedski raziskovalec poimenoval kot »prsno plezanje«. Nadaljnje raziskave so tudi dokazale, da imajo novorojenčki naraven občutek, ki jim pomaga poiskati prsno bradavico, kot ga imajo vsi sesalci.
2. Hitrejša samoregulacija telesne temperature pri novorojenčkih.
Novorojenčki, ki so takoj po porodu položeni na gola materina prsa za uro in več, zmorejo hitreje regulirati svojo telesno temperaturo in dihanje. Novorojenčki sicer težje regulirajo telesno temperaturo kot starejši otroci in odrasli, ker je njihova maščobna izolacijska raven nižja. Devet mesecev so preživeli v okolju, ki jim je nudilo idealno temperaturno okolje. Če novorojenčki izgubijo preveč telesne toplote, jo morajo nadomestiti z dodatno energijo in kisikom. Nemotena prva ura prav tako manjša možnost hipoglikemije (nizkega krvnega sladkorja). Novorojenčki lahko proizvajajo glukozo iz lastnih energetskih, zalog vse dokler so dobro dojeni in imajo dober stik kože na kožo.
3. Podaljšuje utripanje popkovine.
Če popkovino prerežemo šele potem, ko preneha v svojem tempu utripati do konca, dopustimo pretok kisika po posteljici do otroka, ki se v tem času navaja na dihanje skozi pljuča. Če so novorojenčki goli na prsih svoje mamice, lažje stabilizirajo dihanje, kar pomeni, da bo njihova popkovina ostala nedotaknjena dlje časa, dobili bodo več rdečih krvnih telesc, tako pa se tudi zmanjša možnost anemije zaradi pomanjkanja železa. Tudi v primeru carskega reza se lahko pusti popkovino utripati do konca, vendar ne vedno. V končni fazi je veliko odvisno od porodničarja in konkretne situacije.
4. Pospešujejo povezovanje med novorojenčkom in mamico.
Nemotena prva ura po porodu povečuje možnost boljšega spoznavanja. Mamice, ki so v tem zgodnjem stiku s svojim otrokom, so kasneje samozavestnejše v zadovoljevanju otrokovih potreb, kot tiste, ki tega stika nimajo. Povezovanje je zelo pomembno za preživetje novorojenčka in mamice potrebujejo ta močan občutek po zaščiti svojega otroka. Receptorji za izločanje oksitocina v materinih možganih se med nosečnostjo povečajo, zato je mamica po otrokovem rojstvu dovzetnejša za izločanje tega hormona, ki je odgovoren za njeno vedenje. Oksitocin se obilno izloča prav med dojenjem in pestovanjem koža na kožo. Mamice z zgodnjo izkušnjo golega pestovanja hitreje navežejo stik s svojim otrokom tudi kasneje (npr. z objemanjem, pozitivnim govorjenjem, spodbujanjem).
5. Izboljšuje uspešno dojenje.
Dojenje je po vsej verjetnosti uspešnejše in daljše, če imata novorojenček in mamica zgodnji stik koža na kožo. To je še posebej pomembno v državah, kjer dojenje kmalu po rojstvu upada. Tudi Svetovna zdravstvena organizacija priporoča izključno dojenje prvih 6 mesecev življenja, saj je le-to optimalno za otrokovo rast, razvoj in zdravje. Vzpostavljanje pravih pogojev za samoiniciativno otrokovo pristavljanje takoj po rojstvu, zelo dobro vpliva tudi na otrokov položaj jezička med dojenjem kasneje. To spodbuja dolgoročnost dojenja, saj imajo matere manj težav pri dojenju.
6. Ščiti pred učinki separacije.
Ko se otroci rodijo, so večinoma, če niso podvrženi zdravilom posredno po materi med porodom, zelo dovzetni za takojšnjo komunikacijo z materjo in jo gledajo v oči, prepoznajo njen vonj, njen glas in dotik. Da ostanejo v nenehnem stiku z materjo, je zanje življenjsko pomembno, po drugi strani pa je separacija življenjsko ogrožajoča zanje. Otroci se rodijo s prirojenim občutkom, da ostanejo v varnem materinem območju, kjer so toplota, varnost in hrana. Ko so otroci od matere ločeni, glasno protestirajo in opozarjajo mamice nase s svojim jokom. Če kljub protestu ne bodo ponovno združeni z materjo, bodo zapadli v stanje obupa – na koncu umolknejo in so čisto tiho. To je deloma tudi preživetveni nagon, da s svojim protestom nase ne opozarjajo in ne izgubljajo telesne temperature in energije.
7. Krepi otrokov imunski sistem.
Ko se otrok rodi, pride iz skoraj sterilnega okolja in se skozi porodni kanal okuži z materinimi bakterijami. Ta stik njegove celice nauči razlikovati med dobrimi in slabimi bakterijami. Ta stik tudi spodbudi njegov imunski sistem, da se prične boriti proti okužbam in ga varuje pred boleznimi v prihodnosti. Raziskave kažejo, da se otrokom, ki bodisi niso rojeni vaginalno bodisi niso dojeni ali položeni na golo kožo k mami takoj po porodu, imunski sitem nikoli v celoti ne razvije in ne doseže svojega polnega potenciala. Iz enakega razloga so ti otroci tudi podvrženi več boleznim v odrasli dobi. Pestovanje koža na kožo in zgodnje dojenje sta odlična načina za to, da izpostavimo otroka bakterijam v primeru carskega reza.
doula Simone
povzeto po www.bellytobelly.com.au
