V današnji ameriški družbi je močno prisotno zavedanje, kakšno zlo je predstavljalo stoletja dolgo sužnjelastništvo in iz njega izhajajoča rasistično-segregacijska zakonodaja ameriškega juga, ki je bila realnost še dobro stoletje po končani državljanski vojni. A če je gibanje za svobodo Martina Luthra Kinga zagovarjalo individualno svobodo, enakopravnost in priznanje osebnega dostojanstva, je sploh v zadnjih letih videti, da je sodobni boj »proti sistemskemu rasizmu« in »belemu supremacizmu« ideološki boj, ki je kolektivno naperjen proti »vladavini belega moškega«, ne glede na dobrobit, svobodo in osebno dostojanstvo posameznikov temnopolte skupnosti.
Kako zelo globok je kulturni spopad priča dogodek v Oklahomi. Lokalni kongresnik Jim Olsen je na zdravstvenem odboru predstavljal zakonodajni predlog, ki bi omejil splav v tej zvezni državi. Svojo argumentacijo je podprl s tem, da je primerjal boj proti splavu s častnostjo boja proti suženjstvu.
Njegovo izjavo je doletel napad s strani demokratske stranke, zgodba z debate v odboru kongresa manjše zvezne države pa je našla pot do prvih strani nacionalnih medijev. »Slišali smo, da je boj proti splavu večji od tisočletnega boja Afro-Američanov, ki so bili ugrabljeni in zasužnjeni brez pravice do svojega telesa, družine in osebnega dostojanstva,« je kontroverzno izjavo komentirala demokratska kongresnica Denise Brewer. »Neobčutljive ideje so še vedno žive med našimi kongresniki,« je še dodala, mediji pa so zgodbo predstavili, kot da je Olsen opravičeval sužnjelastništvo.
»Neko zlo je bilo nekoč sprejemljivo in zdaj ni več. Veselim se dneva, ko bomo prenehali pobijati dojenčke v maternicah.«
Kongresnik Jim Olsen
Olsen je napovedal, da se ne bo opravičil in da stoji za svojimi prepričanji, zanikal pa je, da bi kadarkoli zagovarjal suženjstvo. »Napravil sem popolnoma primerno zgodovinsko analogijo,« je povedal. »Neko zlo je bilo nekoč sprejemljivo in zdaj ni več. Veselim se dneva, ko bomo prenehali pobijati dojenčke v maternicah.«
Pa je logika, ki je utemeljevala suženjstvo, res tako v navzkrižju z upravičevanjem splava? Podobnost argumentacije suženjstva iz 19. stoletja z opravičevanjem splava danes je osupljiva. Primerjajmo nekatere izmed argumentov:
- Črnec/otrok ne more biti človek, le poglej ga, kakšen je!
Brutalno kršenje človekovih pravic in največji zločini zoper človeštvo so skoraj vedno utemeljeni v zanikanju človekovega dostojanstva žrtve. Podobno kot so zanikali človeškost Judom med holokavstom, Tutsijem med genocidom v Ruandi ali temnopoltim na plantažah v ZDA, tako tudi danes zanikamo človekovo dostojanstvo vsem tistim, ki se še niso rodili.
Vedno se išče naravni razlog, ki bi razčlovečil žrtev (»črnuh«, »ščurek«, »skupek celic«) in upravičil zločine (umor, zasužnjenje). Če je bila za zločine preteklosti dovolj razlika v barvi kože ali velikosti nosa, je v sodobnosti dovolj (gestacijska) starost.
- Nihče te ne sili, da imaš sužnje/splav, to ni tvoja stvar.
Družbene odnose v pluralni državi urejamo na podlagi nekega enotnega moralnega kodeksa, ki temelji na najmanjšem skupnem imenovalcu več moralnih kodeksov, kar običajno zapišemo v najvišje pravne dokumente (npr. v ustavo). Spoštovanje človekovega dostojanstva je dolžnost vseh članov družbe in tu »pravica do zasebnosti« ne more biti izgovor za izogibanje kritiki nemoralne prakse (ohranjanje suženjstva/splava).
- Suženjstvo/splav je zakonsko upravičen (ali pa »ustavna pravica«).
Samo dejstvo, da je nekaj zapisano v zakonih, še ne pomeni, da je zakon tudi pravičen. Pravica do življenja, priznanje človekovega dostojanstva in pravica do osebne svobode niso le osnovne in neodtujljive pravice, ampak take, ki so pogoj za vsako drugo. Kot je za sužnja popolnoma irelevantna »pravica do svobode govora«, saj je lastnik tako močno kršil njegovo osebno dostojanstvo in mu odrezal jezik, tako je tudi splavljenemu otroku irelevantna »pravica do varnega okolja«. Vse te pravice so lahko zapisane v zakonu, a če zakon ne velja za vse enako, neki skupini ljudi pa zanikamo kakršnokoli pravno varnost, potem je to krivična družba.
- Suženjstvo/splav je tukaj že tisočletja, zakaj ne bi ustvarili varnega in legalnega sistema za nekaj, kar že obstaja
Sistematizacija krivičnosti ne odpravlja krivičnosti same. Tako kot »legalno sužnjelastništvo« ne prinaša svobode sužnjem, tako tudi »legalen splav« ne prinaša življenja otroku.
Običajen argument zagovornikov splava/suženjstva je, da bi nelegalna praksa prinašala še več krivice, hkrati pa onemogočala »varne postopke«. Ne samo, da taka trditev ni osnovana na dejstvih (npr. v državah z močno omejenim izvajanjem splava je število smrtnih žrtev manjše kot v državah z dovoljenim splavom), taka trditev v osnovi predvideva, da je izvajanje splava/lastništvo sužnjev v resnici človekoljubno dejanje, ki zahteva »varno okolje«, ki ga lahko ponudi le država.
A kaj pove to o državi, ki »zaščito zločinca« razglasi za najboljše orožje za boj proti zločinu, »varen umor« pa najboljšo rešitev za žrtev umora?
- Zagovorniki prepovedi pravite, da vam je mar za sužnje/otroke, vendar noben ne bi želel živeti skupaj s svobodnim črncem/posvojiti neželenega otroka.
Ta argument temelji na napačni predpostavki o ljudeh, ki se borijo za življenje/svobodo. Resnica je prav nasprotna: veliko organizacij, ki se borijo za kulturo življenja, se ukvarja tudi z iskanjem pravih rešitev za družine, ki sprejmejo življenje. Sploh pa je za zahodno družbo značilno, da je povpraševanje po posvojitvah mnogo večje od števila otrok, ki iščejo družino.
Trditev, da lahko zagovarjaš pravico do življenja samo v primeru, da si pripravljen posvojiti »neželenega« otroka, je v resnici nepoštena in podobna trditvi, da ne moreš zagovarjati »pravice do poštenega sojenja« morilcu, če nisi pripravljen z njim živeti v stanovanju.
Razveseljujoče je, da je že formulacija »živeti skupaj s svobodnim črncem« za današnji čas nesprejemljiva, kaj šele, da bi to bila splošno sprejeta družbena klima. In to nas navdaja z upanjem, da se družba lahko temeljito predrugači in da bo v prihodnosti prišel čas, ko bo besedna zveza »neželeni otrok« podobno odbijajoča in nesprejemljiva.
- Ta suženj/otrok je moja lastnina/moje telo in ne smeš mi govoriti, kaj naj jaz počnem
- Suženjstvo/splav je v najboljšem interesu sužnjev/otrok. Svet je zelo krut in najboljša zaščita je to, da jih zasužnjimo/splavimo.
- Če prenehamo s suženjstvom/splavom bodo ti sužnji/otroci živeli v težkih socialnih razmerah, bili na cesti in brez službe
Da so si argumenti zagovornikov suženjstva in splava tako zelo podobni pa sploh ni presenetljivo, saj sta tudi zgodovinsko povezana fenomena. Margaret Sanger je v svojih razpravah zagovarjala nadzorovanje rojstev prav zaradi ohranjanja »gensko čiste rase«. Med drugim je spodbujala prisilno sterilizacijo ranljivejših skupin družbe. Bila je tudi govornica na shodih Ku Klux Klana, v t. i. »Negro Project« pa je spodbujala rast svojih klinik (Planned Parenthood) v črnskih četrtih.
Posledice take politike vidimo še danes, saj kar 38 % vseh splavov v ZDA naredijo temnopolte ženske, kljub temu da temnopolto prebivalstvo predstavlja le 13 % ameriške družbe. Spodbujanje nestanovitnih medosebnih odnosov in »sproščene spolnosti brez obveznosti« pa nima posledic samo v visoki stopnji splava, ampak tudi v tem, da kar 70 % otrok živi brez očeta v enostarševskih družinah. Prav te nestabilne družinske razmere vodijo v revščino in kriminal, ki nadaljujeta začarani krog temnopoltih ameriških sosesk. Pri tej tragediji pa najbolj boli dejstvo, da Afro-Američani na volitvah vedno znova podprejo politično stranko, ki je branila suženjstvo, podpirala evgenične zakone Sangerjeve in segregacijo na jugu, v sedanjosti pa svojo energijo vlaga v finančno izčrpavanje policije, ki skrbi za varnost v mestih in z zagovarjanjem teorije spola in promocijo splava sistematično ruši družino in dostojanstvo človeka.
Množični mediji poročajo o krutosti t. i. sistemskega rasizma skozi policijsko nasilje, a če obstaja kakšna ostalina suženjstva v ZDA v letu 2021, je to zagotovo neproporcionalno velik delež splavov. Ne samo, da splav oropa človeka osebne svobode in potepta človekovo dostojanstvo, vzame tudi življenje. In število smrtnih žrtev nam pove, da je splav za temnopolte neprimerljivo usodnejši, kot so na primer neprimerni ali celo rasistični tviti anonimnih uporabnikov socialnih omrežij.
Nejc Povirk
VIRI:
https://www.dailywire.com/show/the-matt-walsh-show
https://www.frc.org/op-eds/margaret-sanger-racist-eugenicist-extraordinaire
https://www.nyu.edu/projects/sanger/webedition/app/documents/show.php?sangerDoc=306638.xml
