Maria von Trapp, ženska, znana kot navdih za muzikal Moje pesmi, moje sanje (v originalu The Sound of Music), se je znašla v izredno stresni situaciji, ko ji je osebni zdravnik svetoval splav zaradi velike možnosti duševne ali telesne prizadetosti otroka, ki ga je takrat nosila. Odločila se je, da otroka obdrži, ta pa se je rodil popolnoma zdrav.
V njeni avtobiografiji iz leta 1949 z naslovom The Story of the Trapp Family Singers Maria med drugim pripoveduje tudi o svoji nosečnosti v poznih 30-tih letih 20. stoletja, ko se je z družino preselila v ZDA. Zaradi hudih bolečin v hrbtu se je odločila obiskati zdravnika. Ta je njej in njenemu možu sporočil, da ima Maria hujše vnetje ledvic in da je zanjo najbolje, da nedonošenega otroka odstranijo.
Zdravnikove napovedi se na srečo izkažejo za napačne
Maria Von Trapp je bila izjemno nezadovoljna z zdravnikovimi nasveti in mu je ostro odvrnila, da splav absolutno ne pride v poštev, saj se ne sklada s katoliškimi načeli nje in njene družine. Zdravnik je zaskrbljeno odvrnil, da četudi ne splavi otroka, se ta zagotovo ne bo rodil živ.
Kljub vztrajanju zdravnika se je Maria odločila roditi svojega otroka. 17. januarja 1939 se ji rodi sin Johannes von Trapp. Zdravnikove napovedi se izkažejo za napačne in otrok pride na svet živ in zdrav.
Marijina zgodba ostaja relevantna še danes
Aktivistka Catherine Robinson je glede omenjene teme dejala, da je zgodba kljub desetletjem, ki so pretekla od njenega nastanka, še vedno zelo relevantna. Nujno je zaščititi in ceniti življenja mater in njihovih nerojenih otrok. Diskriminacija otrok s kakršnokoli invalidnostjo je bila prisotna že v časih, ko je bil splav omejen v veliko večji meri kot v današnjih časih. V mnogo državah je splav otrok z invalidnostjo dovoljen vse do njihovega rojstva.
Kar lahko odnesemo od te zgodbe zagotovo ne bi smelo biti namerno kljubovanje zdravstvenemu sistemu in medicini, temveč to, da nam takšne zgodbe dajejo upanje, ko ga ne najdemo nikjer drugje.
Pripravila Martina Križanič
