Organizacija Focus on the Family je kot vsako leto tudi lani gostila dogodek SeeLife v Colorado Springsu z več kot 1000 udeleženci in preko 30.000 gledalci na spletu. Organizacija širi besedo o krščanski veri ter pomembnosti družine in je ena izmed najbolj znanih evangeličanskih organizacij na svetu.
Ben Shapiro, glavni govorec na dogodku, je v svojem dinamičnem govoru ovrgel osem najbolj zloglasnih mitov o splavu. Shapiro, ki je dobro poznan kot konservativni komentator, kolumnist, odvetnik in avtor več knjižnih uspešnic, je že več let nazaj splav označil kot »nasilno dejanje«.
Prvi mit predstavlja predpostavka, da je dejanje splava »pravica«. Shapiro je občinstvu razložil, da nikjer ne obstaja definicija takšnega pravila, ki bi vključevalo pravico umoriti človeško bitje. Osnovna svoboščina človeka je svoboda do življenja. Edini znanstveni odgovor na vprašanje, kdaj se začne življenje, je ob spočetju.
Drugi mit je, da nerojeni dojenčki niso osebe. Shapiro trdi, da že ob spočetju nastane novo unikatno človeško življenje. Človeško življenje bi moralo biti sinonimno z osebnostjo, saj bi risanje meje kjerkoli drugje, kot na primer pri sposobnosti preživetja, legitimiralo umor ljudi, ki ne morejo preživeti brez pomoči drugih.
Dalje izpostavi priljubljeno trditev, da je za ženske, ki niso pripravljene imeti otroka, splav »odgovorno dejanje«. To, da bi rojstvo otroka in vzgoja prinesla določene ovire in tegobe, še ne naredi umora človeškega bitja za »odgovorno dejanje«. To dejanje je preprosto povedano nemoralno.
Osnovna svoboščina človeka je svoboda do življenja.
Ben Shapiro
Četrti mit govori o ekskluzivni pravici žensk, da odločajo o usodi otroka, ki ga nosijo. Ta argument predpostavlja, da ker ženske nosijo breme nosečnosti in poroda, šteje le njihovo mnenje. Ta trditev povsem spregleda celotno sliko rojstva in vzgoje otrok.
Kot peti mit Shapiro omeni argument, da bi moral biti splav dovoljen zaradi primerov posilstva in incesta. Kar večina ljudi ne ve je, da so takšni primeri izjemno redki in predstavljajo le 1% vseh splavov (statistika ZDA). Storitev enega zlobnega zločina ne sme opravičevati storitev drugega. Potrebno se je osredotočiti na kaznovanje teh zločinov in ne na umor otroka.
Šesti mit je argument »moje telo, moja odločitev«. Shapiro na to odgovori, da ima človek, ki ustvari otroka, moralno odgovornost skrbeti zanj. Splav ni pasivno dejanje, ampak je nasilen način prekinitve življenja živega bitja.
Sedmič, pojavljajo se obtožbe, da pro-life gibanje obsoja ženske na nevarne ilegalne splave. Statistika tega ne podpira, to trditev pa lahko razumemo kot le še en način širjenja strahu s strani podpornikov splava.
Na koncu pa še zadnji, osmi mit, ki je argument, da zarodek nima moralne vrednosti. Če bi bili hipotetično postavljeni v scenarij, kjer bi iz goreče stavbe lahko rešili ali 5-letnega otroka ali pa več deset zarodkov, bi naj bilo smiselno rešiti 5-letnega otroka. Shapiro označi takšen argument kot neustrezen, saj lahko človek vedno konstruira hipotetično stanje, s katerim lahko pride do zaželenega zaključka, pri čemer imamo na razpolago napačne izbire. Pri splavu ne izbiramo med predmeti, ampak se odločamo, kaj bomo storili s človeškim življenjem, ki že obstaja.
V zaključku Shapiro razloži občinstvu, da nam kultura pove karkoli želimo, vendar pa je to subjektiven individualizem, ki je v svoji osnovi laž. Namesto tega Shapiro poziva občinstvo, da sprejme dolžnosti in odgovornosti. Človeško življenje si v vsaki fazi zasluži zaščite in za to se je zagotovo vredno boriti.
Martina Križanič
