Pred nami so dnevi, ki so za starše umrlih otrok, pa naj gre za spontani splav, umetno prekinitev nosečnosti (UPN), smrt novorojenčkov ali ostalih otrok, eni izmed najtežjih. Najprej se bomo 15. oktobra spomnili nanje ko bo Svetovni spominski dan otrok, ki so umrli med nosečnostjo ali kmalu po rojstvu, nato sledi 1. november, dan spomina na mrtve oz. vsi sveti, decembra pa še najlepši ali pa najtežji dan – božič. Božič je dan, ki ga preživljamo v krogu družine, in če en (ali več) družinski član manjka, ga na ta dan še bolj pogrešamo in praznina še bolj zazeva.
Ker tudi starši po splavu (UPN) žalujejo in ker se otrok, ki so umrli med postopki splava, pogosto ne spomnimo in je celotno področje splava še vedno tabu, smo se v Zavodu ŽIV!M odločili, da želimo prebiti tišino in javno obeležiti njihov obstoj kot tudi obstoj žalovanja staršev po splavu (UPN).
Odločili smo se, da želimo spominsko ploščico postaviti v Parku zvončkov, da se splavljenih otrok spominjamo na prostoru, ki je namenjen otrokom, saj so vsi ti otroci naši, če vemo zanje osebno ali ne. Naši so, del naše države, našega naroda, naši nerojeni potomci. Dani so nam v opomin in trkajo na našo vest. Hkrati pa so nam dani v blagoslov in so naši zavezniki, ki pri Bogu prosijo ne le za svoje starše ampak tudi za vse starše, ki se prav v teh trenutkih odločajo med življenjem in smrtjo svojega otroka.
Hvaležni smo, da je bilo vodstvo Parka zvončkov na Žalah v Ljubljani korektno in razumevajoče in so v tem mesecu postavili tablico z napisom:
V spomin nerojenim otrokom umrlim med postopki UPN.
Tako so sedaj splavljeni otroci prvič javno obeleženi in imajo starši, ki imajo izkušnjo splava (UPN) prostor, ki je posvečen prav njihovim otrokom in bodo lahko prav tam “odložili” svojo žalost.
S sočutjem in molitvijo se v teh dneh še posebej spomnimo vseh žrtev splava.
Katarina Nzobandora
